Kakšno je stanje kibernetske varnosti v Republiki Sloveniji?

V zadnjih letih se je v Sloveniji povečalo število kibernetskih napadov, ki postajajo vse bolj prefinjeni. Med najpogostejšimi grožnjami so izsiljevalski virusi (ransomware), ki šifrirajo podatke in zahtevajo odkupnino ter phishing napadi, pri katerih napadalci z lažnimi sporočili pridobivajo občutljive informacije od nič hudega slutečih uporabnikov. Ti napadi ne prizanašajo nikomur – prizadeti so posamezniki, podjetja in tudi kritična infrastruktura.

Da bi se odzvali na naraščajoče grožnje, podjetja in organizacije v Sloveniji povečujejo vlaganja v kibernetsko varnost. To vključuje uporabo naprednih tehnologij za odkrivanje in preprečevanje napadov, kot so sistemi za zaznavanje vdorov (IDS) in rešitve za varnostno informiranje in upravljanje dogodkov (SIEM). Poleg tega se uvajajo varnostni protokoli, ki izboljšujejo odziv na varnostne incidente in zmanjšujejo njihov vpliv.

Več o tem, kakšno je stanje kibernetski varnosti v Republiki Sloveniji lahko izveste z ogledom predavanja direktorja za kibernetsko odpornost v Kontronu, Uroša Majcna.

Pomemben mejnik v urejanju kibernetske varnosti v Sloveniji je direktiva NIS 2 (Direktiva o varnosti omrežij in informacijskih sistemov), ki nadgrajuje predhodno direktivo NIS in uvaja strožje zahteve za kibernetsko varnost. Obseg regulacije se razširja na nove sektorje in vrste subjektov, vključno z večjimi podjetji in bistvenimi storitvami.