Zaključno srečanje Strokovnega sveta projekta 5G Varnost – učinkovito reševanje tehničnih izzivov in priložnosti za praktično uporab

»Projekt 5G Varnost na celovit način naslavlja uporabo sodobnih mobilnih tehnologij pete generacije na področju javne varnosti, zaščite in reševanja. S partnerji konzorcija smo tekom projekta zasnovali in razvili inovativne tehnične rešitve in nove poslovne modele, vendar pa bo v naših očeh projekt dosegel svoj cilj šele, ko bodo te rešitve zaživele tudi v praksi. Prav tej tematiki je bil namenjen današnji, četrti Strokovni svet, na katerem smo s podporniki projekta diskutirali o možnostih in izzivih uvedbe takšnih rešitev v operativno prakso,« je povedal dr. Urban Sedlar iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

»Projekt 5G Varnost je s predstavitvijo tehnoloških in poslovnih aspektov članom Strokovnega sveta prišel v svojo zaključno fazo in prinaša celovit pogled na komunikacijske sisteme javne varnosti, zaščite in reševanja za to desetletje. Ravnali smo skladno s kodeksom 5GVarnost COVID19 in se glede na razmere v državi srečali v spletnem okolju. Prepričani smo, da bomo konzorcijski partnerji in člani Strokovnega sveta tudi po zaključku projekta našli primerne oblike za ohranjanje profesionalnih in osebnih stikov. Konzorcijski partnerji smo predlagali, da nadaljujemo s pilotnima projektoma za nadgrajevanje in preverjanje rešitev na področju širokopasovnih omrežij, storitev in aplikacij v realnem okolju profesionalnih uporabnikov ter v povezavi s poslovnim modelom za enotno in enovito organizacijsko obliko v Sloveniji, ki smo jo poimenovali z delovnim imenom Agencija PPDR. Predlagana projekta z vključenimi člani Strokovnega sveta in širše sta lahko naravno nadaljevanje skupnega sodelovanja na tem področju,« je poudarila mag. Ana Robnik, svetovalka za raziskave in strateški razvoj v Iskratelu.

»Javno mobilno omrežje pete generacije (5G) Telekoma Slovenije bo omogočalo virtualno ločena namenska omrežja, med katerimi je tudi sistem javne varnosti ter zaščite in reševanja. V okviru projekta 5G Varnost smo na Telekomu Slovenije s 5G omrežjem in oblačno infrastrukturo že zagotovili okolje za testiranje različnih primerov uporabe ter med drugim raziskovali in preverjali različne modele umeščanja 5G omrežja v trenutni ekosistem omrežji TETRA in DMR. Rezultati projekta kažejo, da so vzpostavljeno napredno širokopasovno omrežje in tehnološke rešitve, ki omogočajo učinkovitejše in hitrejše reševanje, potrebne in željene med deležniki na področju PPDR. Ker je to področje splošnega družbenega pomena, je smiselno, da bo pomembno vlogo igra tudi država ter skupaj z operaterji pripravi strategijo za ureditev področja javne varnosti in zaščite,« pravi Dejan Šošter, ki v Telekomu Slovenije deluje na področju raziskovalnih in razvojnih projektov.

»Ne glede na zelo skrbno načrtovanje projekta 5G Varnost pred tremi leti se je skozi številne inovacijske aktivnosti izkazalo, kako pomembno je sodelovanje s čim širšo paleto deležnikov in uporabnikov iz področja PPDR. Številne hipoteze iz začetka projekta so bile ovržene, mnoge potrjene, še več jih je nastalo tekom raziskovalno eksperimentalnega postopka. Aktivnosti so razkrivale nadaljnjo kompleksnost področja, ki jo je možno naslavljati s tehnološko in organizacijsko svežimi rešitvami in pristopi, korak po koraku, na koncu pa potrebno povezati v skupen delujoč poslovni model,« je izpostavil Gregor Smolej,upravljalec inovativnosti v Iskratelu.

»Omrežja pete generacije bodo s svojimi zmogljivostmi virtualizacije, naprednimi funkcijami in storitvami, močno oblikovala industrijo in ostale sektorje, med katere sodi tudi PPDR. Nova omrežja bodo prinesla tudi nova tveganja, zato bo vzpostavitev kibernetske odpornosti in zagotovitev kibernetske varnosti ključno za razvoj storitev, temelječih na omrežjih 5G. V podjetju OSI smo se zato v okviru projekta 5G Varnost osredotočili na problematiko zagotavljanja kibernetske varnosti, tako s stališča končnih uporabnikov, profesionalnih uporabnikov kot tudi zagotovitvi regulatornih zahtev in industrijskih standardov,« pa je strnil Marko Pust, direktor podjetja OSI.

Člani konzorcija so predstavili rezultate in povzeli povratne informacije različnih primerov uporabe, ki so jih demonstrirali maja letos – od obogatenega klica v sili 112 s pomočjo aplikacije PEMEA, ki omogoča sinhronizacijo podatkov klicatelja med nujnimi službami, upravljanja prvih posredovalcev na intervenciji, individualnih in skupinskih klicev nujnih služb, obogatenih informacij med dispečerjem in intervencijskimi službami, zagotovitve neprekinjenega delovanja operativnega centra, zagotavljanja revizijske sledi, iskanja in reševanja z droni na težje dostopnih območjih do centraliziranega upravljanja mobilnih naprav PPDR uporabnikov. S člani Strokovnega sveta so ocenili možnost uvajanja predlaganih rešitev v prakso. V nadaljevanju so predstavili poslovni model enotne in enovite organizacijske oblike na področju javne varnosti, zaščite in reševanja v Sloveniji, katere glavni namen je uvajanje naprednih rešitev s področja širokopasovnih omrežij, storitev in aplikacij za vse PPDR uporabnike in državljane ter skrb za celovito in skladno uvajanje organizacijskih, tehnoloških, normativnih in drugih novosti.

O projektu 5G Varnost

Projekt 5G Varnost je raziskovalni projekt, sofinanciran s sredstvi EU*, ki se je začel septembra 2018. Osredotoča se na zanesljive »5G-ready« komunikacije, storitve in aplikacije z uporabo novih in izboljšanih interaktivnih modalnosti za državljane in profesionalne uporabnike PPDR. Strateški cilj projekta je izvesti raziskovalno in inovacijsko delo, ki bo omogočilo novo generacijo »5G-ready« produktov in storitev, prilagojenih potrebam sektorja PPDR. Natančneje, cilji so raziskati in zasnovati

nove arhitekture in ključne  tehnologije za izvedbo dispečerskih storitev za PPDR stroko in novo generacijo uporabniško-usmerjenih aplikacij za potrebe osebne varnosti državljanov ter raziskati strategije za implementacijo takšnih aplikacij v virtualiziranem 5G okolju v skupni rabi z zagotovljeno varnostjo, zasebnostjo in povratno združljivostjo s trenutnimi PPDR sistemi.